Organi

Predsednik zastopa Deželni svet ter vodi in usklajuje njegove dejavnosti.

Je uradni govorec skupščine, vodi in povezuje razpravo na sejah, daje besedo govornikom, določa vrstni red glasovanj in razglaša izide glasovanj.

V sodelovanju s predsedniki svetniških skupin oblikuje program in koledar sej ter dnevni red vsake seje; z njimi tudi določa sestavo drugih organov sveta, če to predpisuje notranji poslovnik.

Sklicuje in vodi seje predsedstva.

Vzdržuje odnose z deželnimi, državnimi in naddržavnimi organi in institucijami ter odnose z drugimi zakonodajnimi skupščinami.

Predsedstvo sestavljajo predsednik deželnega sveta, dva podpredsednika in štirje sekretarji. Način izvolitve podpredsednikov in sekretarjev zagotavlja enakovredno zastopanost opozicijskih in koalicijskih političnih skupin.

Sej predsedstva se s posvetovalno funkcijo udeležuje generalni sekretar Deželnega sveta.

Ob spoštovanju popolne organizacijske, funkcionalne in računovodske neodvisnosti sveta predsedstvo spremlja izvrševanje notranjega proračuna in razvoj upravljanja ter sprejema upravne akte in predpise, ki jih določa notranji poslovnik Deželnega sveta.

Ob izvolitvi novega Deželnega sveta opravlja predsedstvo svojo funkcijo do ustanovitve novega začasnega predsedstva.

Svetniške skupine so nujen organ sveta; najpozneje sedem dni po konstitutivni seji sveta mora vsak svetnik izjaviti, v katero svetniško skupino se bo vključil.

Svetniške skupine so odraz političnih sil, ki so zastopane v svetu, čeprav povezava med organiziranostjo sveta in strankarskim sistemom ni samodejna: predvideno je namreč, da vsak svetnik izrecno izjavi, v katero svetniško skupino se bo včlanil, če pa tega ne stori, je razporejen v skupino nepovezanih svetnikov, ki jim zaradi premajhnega števila ni uspelo ustanoviti samostojne svetniške skupine.

Vsaka svetniška skupina oblikuje svoje predsedstvo in imenuje predsednika, ki jo zastopa.

Več svetniških skupin lahko oblikuje koalicijo, ki izbere posebno poimenovanje.

Konferenco predsednikov svetniških skupin skliče predsednik deželnega sveta, da pripravi program dela Deželnega sveta in koledar sej oziroma da obravnava druga vprašanja v pristojnosti sveta.

Konference se udeležita tudi podpredsednika sveta. Lahko so povabljeni tudi predsedniki stalnih odborov.

Svetniške komisije so notranji organi, ki skrbijo za najbolj občutljive vidike delovanja sveta. Ustanovijo se v začetku mandatne dobe, predseduje pa jim predsednik deželnega sveta. V Deželnem svetu delujejo Komisija za poslovnik, Volilna komisija in Mandatna komisija.

Stalni odbori so notranji organi, ki opravljajo poročevalsko, posvetovalno, poizvedovalno, usmerjevalno in nadzorno funkcijo za potrebe delovanja sveta. Njihova sestava je proporcionalna in sorazmerna številu mest, ki jih imajo politične stranke v Deželnem svetu.

Vsak svetnik mora biti vključen v najmanj en odbor.

Glavna naloga stalnih odborov je sodelovati pri postopkih oblikovanja deželne zakonodaje na področju, za katerega so pristojni, in sicer s predhodno obravnavo predlogov zakonov, ki jim jih v obravnavo dodeli predsednik sveta.

Stalnih odborov je šest:

I. stalni odbor:
Proračun in programiranje, viri financiranja, finance, davki, javne dajatve, računovodstvo, javno dobro in premoženje, organizacija dežele, deželnih zavodov in agencij, zaposleni v skupnem sektorju deželnih javnih uslužbencev, družbe z deželno kapitalsko udeležbo, statistika in informacijski sistemi, zemljiška knjiga.

II. stalni odbor:
Kmetijstvo in gozdarstvo, razvoj gorskih območij, pomorski ribolov in akvakultura, industrija, obrt, zunanja in notranja trgovina, sejmi in tržnice, turizem in storitveni sektor, podpora inovacijam v gospodarskem sektorju, varstvo potrošnikov, poklici, delo in zadružništvo.

III. stalni odbor:

Varovanje zdravja, socialnovarstvene storitve, prehrana, dodatno in dopolnilno pokojninsko zavarovanje.

IV. stalni odbor:

Javne ureditve, gradnja, razlastitve, prostorsko načrtovanje, prometne povezave, promet, civilna pristanišča in letališča, pomorstvo, civilna zaščita, energija, parki in naravni rezervati, lovstvo, ribolov v celinskih vodah, varstvo okolja in krajine, kamnolomi, rudniki, mineralne vode.

 V. stalni odbor:

Institucionalne in statutarne zadeve, oblika vladavine, volitve, referendumska ureditev, lokalna samouprava, jusarske skupnosti, zunanji odnosi in odnosi z Evropsko unijo, jamstveni organi, kulturna dediščina in kulturne dejavnosti, jezikovne identitete, dogodki in prireditve, športne dejavnosti, deželni rojaki v tujini.

VI. stalni odbor:

Vzgoja, izobraževanje, poklicno usposabljanje, visoko šolstvo, znanstvene in tehnološke raziskave, mladinska politika, socialna, izobraževalna in družinska politika, rekreacijske in gibalne dejavnosti, prostovoljstvo, združenja, politika miru, solidarnosti, razvojnega sodelovanja in priseljevanja, komunikacijska politika.

Komisija je stalen notranji organ, ki nadzoruje izvajanje deželne zakonodaje in ocenjuje deželno politiko ter pripravlja Letno poročilo o deželni zakonodaji in drugih dejavnostih Deželnega sveta.

Sestavlja jo deset svetnikov, ki so imenovani na položaj po predhodnem skupnem izboru predsednikov svetniških skupin in ki enakovredno zastopajo koalicijske in opozicijske sile. Na položaj predsednika komisije je lahko izvoljen izključno svetnik opozicije.

Namen nadzorne in ocenjevalne dejavnosti je boljše poznavanje učinkov izvajanja deželne zakonodaje in politik v podporo prihodnjim zakonodajnim odločitvam in oblikovanju deželnih politik.

Konferenco redno skliče predsednik deželnega sveta, da z njo določi postopke in roke za opravljanje dela v odborih skladno z delom plenarne skupščine. Konference se udeležuje tudi predsednik dežele ali odbornik, ki ga za to pooblasti predsednik dežele.